Notranjost cerkve

Milostni relief - Marija Zavetnica s plaščem

Sigismundov oltar

Sveti Maksimilijan Kolbe

Križev pot
stopnisce_s
Baročno stopnišče
SlovenščinaEnglish (United Kingdom)Deutsch (DE-CH-AT)

NAJLEPŠA VSEH CERKVA – marija_s
MARIJA ZAVETNICA S PLAŠČEM


Ni veliko božjepotnih cerkva v Evropi, v katerih bi Marija tako na široko razprostirala svoj milostni plašč, hkrati pa kraljevala v tako veličastnem svetišču, da ga mnogi upravičeno imenujejo visoka pesem gotike …

PTUJSKA GORA se v župnijskih knjigah kot krajevno ime prvič omenja leta 1927, vendar župnija še celo desetletje ohrani staro ime Črna Gora. Leta 1937 so oskrbo svetišča prevzeli Frančiškovi bratje minoriti in tudi za župnijo uveljavili novo ime. V preteklosti pa se je romarski kraj srečeval z različnimi imeni, ki odsevajo in razlagajo njegovo zgodovino.

NEUSTIFT (NOVA ŠTIFTA) je prvo ime za cerkev, izpričano v različnih (poznejših) listinah. Že iz imena izvemo, da je bila cerkev zgrajena povsem na novo. Gradili so jo gospodje Ptujski, najverjetneje po zaobljubi. Poglavitni ustanovitelj je Bernard III. Ptujski, ki je okrog leta 1410 dokončal njeno gradnjo.

MONS GRATIARUM (GORA MILOSTI) je ime, ki se je pojavilo že zelo zgodaj, okrog leta 1473. Dokazuje, da se je cerkev kmalu uveljavila kot božjepotni kraj.

ČRNA GORA je ime, ki se je držalo kraja dolga stoletja, vse od turških vpadov (prva polovica 14. stol.) pa do zadnje spremembe imena župnije l. 1937.



CERKEV je izrazit gotski triladijski prostor, ki dviga in razveseljuje duha, oltarji, svete podobe in druga oprema pa napolnjujejo srce. To je prava zakladnica gotskega kiparstva iz začetka 15. stoletja.


MILOSTNI RELIEF MARIJE ZAVETNICE S PLAŠČEM (okoli 1410) je ena največjih mojstrovin tedanjega časa. Marijina podoba v baročnem glavnem oltarju milo vabi v svojo bližino. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov ljudi takratnega časa. Med njimi najdemo portret Bernarda III., ustanovitelja Ptujske Gore, njegove žene Valburge, dveh bratov minoritov, mnogih predstavnikov plemstva, cerkvene hierarhije in drugih ljudi.


CELJSKI OLTAR Friderika II. Celjskega v južni apsidi je baldahinskega tipa. Sprva je verjetno stal nad glavnim oltarjem in zavzemal osrednje mesto v cerkvi. Izjemno kamnoseško delo iz kroga umetnika Petra Parlerja je po zadnji prenovi prezbiterija zopet dobilo pravo mesto v cerkvi.


ROŽENVENSKI OLTAR stoji ob drugem snopastem stebru na levi strani. V osrednjem delu tridelnega kamnitega nastavka oltarja je sedeča Mati Božja z otrokom. Desno roko, v kateri je držala žezlo, ima odsekano. V ožjih stranskih nišah sta kipa sv. Katarine in sv. Andreja. Umetniško delo iz začetka 15. stoletja pripisujejo naslednikom umetnostnega kroga Petra Parlerja.


SIGISMUNDOV OLTAR sloni ob prvem stebru na južni strani. Po svoji obliki je podoben Roženvenskemu oltarju, vendar je nekoliko mlajši. Ime nosi po svetniškem kralju Sigismundu, ki ima svoj prostor v osrednji niši, levo oz. desno pa sta kipa sv. Barbare in sv. Erazma.


SVETI JAKOB
Kip sv. Jakoba, apostola, najdemo na konzoli sredinskega snopastega stebra na desni strani cerkve in je prvotno gotovo stal v svojem oltarju. Je odličen primer tipične gotske plastike in pomeni sam vrh ptujskogorske kiparske delavnice iz začetka 15. stoletja.

Baročna prižnica
je dragocen izdelek baročnega umetnega rezbarstva iz srede 18. stoletja, prav tako tudi dvoje spovednic.


SVETI MAKSIMILIJAN KOLBE je bil manjši brat minorit, ki je med drugo svetovno vojno v taborišču smrti Auschwitz dal svoje življenje namesto družinskega očeta … Njegov portret v plitvem reliefu je delo Viktorja Gojkoviča ( 1986).

Gotske freske so lepo ohranjene v južnem delu podkornega prostora, v nekdanji Križevi kapeli. Prikazujejo prizore iz Jezusovega življenja in druge motive.

Kamnoseška znamenja vidimo na vseh kamnoseško obdelanih delih zunaj in znotraj cerkve. Takšnih znamenj je več kot 1000.

Barvna okna so delo akademske slikarke Ide Brišnik Remec (1981–82) in ponazarjajo Sončno pesem sv. Frančiška Asiškega.

Križev pot na vzhodni steni zvonika je delo umetnika Viktorja Gojkoviča (1989).

Gotski reliefi Angel z grbi, Poklon treh kraljev in Marijina smrt so del prvotne cerkvene opreme (1410). Najdemo jih v kapeli, ki je v
nekdanjem obrambnem stolpu.

Baročno stopnišče, ki vodi do cerkve, stražita sv. Florjan in sv. Janez Nepomuk, vhod na vrhu stopnic pa krasita sedeča angela s ščiti in bogato oblikovanimi vazami.

Glavni portal, nad katerim zopet kraljuje Marija Zavetnica s plaščem (na mestu milostnega reliefa, ki je bil v času baroka prenešen v glavni oltar, je sedaj plitvi relief v bronu), vabi v notranjost. Na pravokotnih vratnih krilih je bronasta podoba papeža Janeza Pavla II., ki je med obiskom v Sloveniji leta 1999 razglasil škofa Antona Martina Slomška, upodobljenega na levem krilu vrat, za blaženega. Na reliefu so tudi simboli štirih evangelistov (reliefi so delo Viktorja Gojkoviča, 2002). Okrog reliefa so zapisane Slomškove misli in prošnja "Pod svoj sveti plašč zagrinjaj mene".

Zvonik cerkve je v zgodovini spreminjal svoj videz, saj je zaradi različnih poškodb doživel več prezidav in obnov. Sedanja podoba zvonika je iz baročnega obdobja. V njem so štirje zvonovi.

Visoka gotska okna (9 m) z vitkimi oporniki in bogatimi krogovičji poživljajo zunanji izgled cerkve, ki je še posebej vitka in razgibana na vzhodni strani, kjer jo zaključujejo tri gotske apside.

Obzidje cerkve z ohranjenim južnim obrambnim stolpom spominja na turške čase, ko so Goro spremenili v tabor, kakor ga vidimo na ohranjenem bakrorezu iz leta 1681.

Razgled s Ptujske Gore je prekrasen:
-    jugovzhod: pokopališka cerkev sv. Lenarta, cerkev sv. Janeza na Janškem Vrhu,
-    jug: cerkev sv. Bolfenka, Donačka gora,
-    zahod: Boč, Kamniške Alpe,
-    sever: Dravsko polje, Pohorje, Maribor, Ptuj, Slovenske gorice.

naslovna_s

bakrorez_sm


Celjski oltar Friderika II. Celjskega


Roženvenski oltar

Kip sv. Jakoba

Baročna prižnica

Gotske freske

Kamnoseška znamenja

Gotski relief - Poklon treh kraljev